nterpretirali ta obisk, ki se je zgodil v zelo zahtevnih časih za ta prostor. Pri marsikom je obstajal strah, da bodo mediji izkrivili papeževo sporočilo (pri nas so se nekateri mediji trudili, da bi pozornost javnosti spet preusmerila drugam, med drugim so lansirali, da je bil papež pripadnik Hitlerjeve mladine op.p.). Benedikt XVI. pa je ostal zvest samemu sebi in tako nadaljeval po poti, ki sta jo začrtala Pavel VI. in Janez Pavel II., ki sta pred njim že obiskala te kraje, eden leta 1964, drugi pa leta 2000.
Predstavil se je kot prijatelj vseh. Izpričal je svojo bližino kristjanom, jih potrdil v veri in jih spodbudil, naj vztrajajo, kjer so. Govoril je Hebrejcem in državi Izrael ter še enkrat več ponovil obsodbo zanikanju holokavsta, hkrati pa ponovno pozval k spoštovanju človekovih pravic, proti vsakovrstnemu rasizmu in diskriminaciji. Besede, ki jih je izrekel v Yad Vashem so zelo pomembne in niso bile dovolj poudarjene, saj so iz grozovite zgodovine Shoe izluščile pomembno sporočilo za danes, v sozvočju s tistim delom izraelske družbe, ki se vsakodnevno sprašuje glede trpljenja palestinskega ljudstva.
Govoril je Palestincem, četudi v Gazo ni šel (Sveti sedež je planiral tudi to, a zar
adi upora Abu Mazena papež ni šel na to ozemlje). Zelo jasno je Benedikt XVI. govoril tudi o pravicah Palestincev do svoje suverene domovine z jasnimi mejami, izrazil pa je tudi žalost zaradi obstoja ločitvenega zidu. S prav tako jasnostjo je papež pozval tudi mlade, naj ne podležejo skušnjavam nasilja in terorizma in da se otrok ne sme vzgajati k fanatizmu. Obstaja zid sovraštva, ki se kopiči že preveč let, zid, ki otrjuje srca - če ta zid ne pade, mir ne bo nikoli mogoč.
Nazadnje pa je bil presunljiv način, na katerega je papež spregovoril Islamu, začenši z govorom v mošeji v Amanu. Med enimi in drugimi mora potekati resničen dialog, izhajajoč iz istovetnosti obojih in razlik, biti pa mora iskren. Predlagal je "srečanje civilizacij", ne pa spopad. Gre za pouk, ki bi ga morali upoštevati tudi pri nas.
Andrea Tornielli, vatikanist dnevnika 'Corriere della sera'
1 komentar:
Hvala za prevod Andrej. Ko bi slovenski dnevniki tako objektivno pisali, bi tudi javno mnenje bilo drugačno. Drugače pa imamo, kar imamo. cel kup vsakodnevnih laži in površnih prevodov iz tujega tiska. Pa še to samo najslabše (o Cerkvi, o duhovnikih in o Svetem očetu).
Kje bi mi imeli novinarja - vatikanista ? Tega niso nikoli slišali še na FDV-ju.
Ni minilo dva tedna, ko sem govril z Žirovko - novinarko in me je samo gledala debelo, ko sem ji omenil besedo vatikanolog !
"o čem pa potem lahko še sploh pišeš objektivno o Cerkvi?", sem ji rekel.
"Lahko pišete samo v strilu, a la rumeni tisk, in nič slabega o levici, zelo Fancy, a ne," sem bil še bolj glasen.
"Desničar,konzervativec, fundamentalist !", se je slišalo iz njenih ust.
Lepo Andrej, tako dobimo vsaj objektivni pogled na obisk Svetega očeta v Sveti deželi.
Objavite komentar