Zmaga pravičnosti nad krivičnostjo

Marijino vnebovzetje na Zahodu - »Dormitio Virginis«, Marijino zaspanje na Vzhodu. Pogled na vsebino tega vzhodnega praznika nam bo pomagal pri razmišljanju.

Legenda se glasi nekako takole. Bližal se je dan konca zemeljskega življenja Božje Matere. Angeli so se podali na pot in na to opozorili apostole, razkropljene po svetu. Ti so se takoj odpravili k Mariji in se zvrstili ob njeni postelji – najbrž se je to zgodilo v Jeruzalemu, kjer je svetišče Marijinega zaspanja pri vrtu Getsemani. Lahko bi rekli, da se je na nek način ponovil prizor Binkoštnega dne, kjer so apostoli vztrajali v molitvi skupaj z Jezusovo Materjo (Apd 1,14); zdaj so bili ponovno ob njej po mnogih letih.

Lahko si predstavljamo, kako so ji pripovedovali vse svoje dogodivščine, vsa dela, ki jih je Gospod po njih storil – tudi oni so najbrž mnogokrat vzkliknili »Velike reči mi je storil Vsemogočni,« kakor smo slišali v Marijini hvalnici. Binkoštni čudež se je na drugačen način ponavljal na mnogih krajih – na binkoštni dan je vsakdo razumel oznanilo apostolov – ko so v moči Sv. Duha zrasle nove cerkvene skupnosti. Majhno seme je postalo drevo z mnogimi vejami.

Legenda o zaspanju se konča s poročilom, da je Marija, takoj ko so apostoli končali svojo pripoved, zaspala.

Ta prizor je na Vzhodu postal sveta podoba – ikona (na sliki) – ob postelji so zbrani apostoli, na sredini pa je Jezus, ki drži majhno deklico v naročju – to je Marija, ki je postala »majhna« za Nebeško kraljestvo, kot tako pa jo je Gospod vzel v Nebo.

Praznik Marijinega Vnebovzetja (zaspanja) je naše zagotovilo, da se s smrtjo naše bivanje ne konča, temveč bomo tudi mi šli v Nebo, kakor Marija – tudi nas bo Jezus "vzel" k sebi. Cerkveni očetje so razlagali, kako nam je z nepokorščino (sodelovanjem pri njej) stara Eva nebo zaprla – Marija je Nova Eva, ki nam je s svojo pokorščino nebo spet odprla - podobno kot Jezus v primerjavi z Adamom.

Obhajamo tudi velikonočno skrivnost, saj je bila Marija prvi človek, ki je bil v celoti vzet v nebo – poudarja, da bomo tudi mi ob smrti vzeti v nebo, zadnji dan pa bo naša grešna telesa Gospod poveličal in preoblikoval, da bodo podobna njegovemu poveličanemu telesu – Marijino brezmadežno telo je bilo tega deležno že takoj - tretji dan po smrti, podobno kot njen sin, Jezus.

Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, zdaj pa je ona prva, ki jo Božji Sin sprejme odprtih rok v Nebesa, postane njihova prva prebivalka. Gospod tako zares »Mogočne meče s prestola in nanj posadi tiste, ki so ponižnega srca«

Kar danes praznujemo je velika skrivnost, ki pa ni le Marijina, ampak je tudi naša skrivnost, pravzaprav skrivnost celotne zgodovine. Praznik nam odpira pogled na našo prihodnost: tudi mi bomo z dušo in telesom nekoč ob Gospodu. z današnjim praznikom se začenja prava zmaga vstajenja; začenjata se naseljevati novo nebo in nova zemlja, o katerih smo slišali v Razodetju

Marijina hvalnica lahko postane naša hvalnica, spev celotnega človeštva, ki vidi, kako se Gospod sklanja nad vse ljudi in svoje ponižne stvari sprejema k sebi, kot del nebeške družine.

Posebej slovesen je danes spev vseh tistih žena brez imena, tistih, ki se jih nihče ne spominja – to so uboge žene, ki jih stiska teža življenja, pa končno začutijo tisti odrešilni objem, ki jih dviga vse do nebes. Gre za vnebovzetje ubogih žena s strani Boga – to so sužnje, žene iz tretjega sveta, ki se morajo vsak dan sklanjati vse do tal, to so deklice, ki jih vsak dan stiskajo z nečloveškim delom, ki jih doleti prezgodnja smrt; to so tiste ženske, ki morajo v duši in na telesu trpeti nasilje moških; vnebovzetje zlorabljenih žena in deklet. Danes je vnebovzetje tistih žena, ki tiho delajo, ne da bi se jih kdo spominjal.

Gospod danes sprevrača zakone tega sveta, sprevrača zakone hudobe in nasilja, pohlepa, hinavščine, ravnodušnosti... Današnji dan pomeni zmago ponižnosti, poštenosti, ljubezni, dobrote, nežnosti... Pravičnost slavi zmago nad krivičnostjo.

Zberimo se torej ob Božji Materi in ob teh ubogih ženah, kakor so se tistega dne zbrali apostoli - če se vrnemo k začetnemu prizoru - da bi tudi nas lahko prevzela Gospodova ljubezen.