En sam kvadratni meter

Učitelj zena je za meditacijo vsakemu od svojih učencev odkazal en sam kvadratni meter prostora, kjer bi meditiral. Nekoč je eden izmed učencev dal pripombo, da je ta prostor premajhen in da se počuti utesnjen. Učitelj pa mu je odgovoril: "Obstaja skrivnost za razrešitev tega in drugih problemov: kolikor bolj se boš naredil majhnega, toliko bolj bo prostor postal velik; če pa se boš naredil neskončno majhnega, bo prostor postal neskončno velik".

APOLOG JAPONSKE ZEN TRADICIJE

Kadar egoizem razširi svoje kolo Jaza, da bi se bahal, skuša zasesti kar največ možnega prostora ter tako izloči vse, kar ni jaz sam ali kar jazu ne koristi. To, kar uči japonska zen tradicija in kar je navedeno zgoraj v apologu, je lep zgled tega: postati preprosti, majhni in ponižni je pot, da lahko naša duša zadiha in da pustimo prosto obzorje tudi bližnjemu in Bogu. Ljubezen je prav to: narediti vse, da bi drugi imel svoj prostor, da se lahko v polnosti izrazi in zažari. Kristus ni zastonj prelomil z družbeno tradicijo svojega časa in za zgled postavil otroka, ki skoraj ni imel svojega prostora v tedanjem svetu, kjer je prevladoval "mogočni".

Seveda ta "pomanjšanost" zahteva veliko truda, ker je skušnjava razširitve znak uspeha: primerjajmo samo, če ostanemo pri podobi kvadratnega metra, na tiste, ki posedujejo palače in vile in ki v njih izmenjaje živijo le po kak dan, kar pa jim dopušča izkazovanje svoje "mogočnosti". To dejanje "poenostavitve" nas stane veliko truda tudi zato, ker se je povečalo število nepotrebnih potreb, stvari, ki jih je treba imeti, zahteve, ki jih je treba doseči: te dušijo čistost srca, svobodo duha, srečo življenja. Prav zato smo napeti, pod stresom in skorajda ujeti od nas samih.

- Gianfranco Ravasi, Le parole e i giorni, Nuovo breviario laico, Mondadori, Milano 2008.